Fractal Designer

Proceduralni dokumenti namesto fiksnih slikovnih pik

V Fractal Designerju je dokument opis, ne bitna slika. Vsaka plast si zapomni, kaj je – Mandelbrotova množica, Voronojev vzorec, senca – in s katerimi parametri, slika pa nastane z upodobitvijo tega opisa. Shranjen projekt ima zato le nekaj kilobajtov JSON, brez izgube ga je mogoče znova upodobiti v kateri koli ločljivosti, sprememba ene številke pa sliko na novo nariše, namesto da bi jo poslabšala. Izjema so datoteke, ki jih dodate sami – glasba, fotografija, videoposnetek. Te potujejo v projektu takšne, kot so, da se na drugem računalniku odpre v celoti, na račun večje velikosti.

Urejevalnik združuje 70 generatorjev in 35 učinkov v 105 vrst plasti. Dela se kot v urejevalniku slik s plastmi: enajst načinov mešanja, skupine z lastno verigo učinkov in transformacijo ter maske po barvi, bližini prelivu ali svetilnosti druge plasti. Vsako 2D-plast je mogoče nagniti in potisniti v globino. Vse računa grafična kartica prek WebGPU, vsaka plast pa se shrani v predpomnilnik po prstnem odtisu svojih parametrov, zato se znova izračuna le tisto, kar se je res spremenilo.

Družine fraktalov in predloge

Ponudba sega od fraktalov časa pobega – Mandelbrot, Julia, Feather, Lyapunov, Kali – prek kaotičnih preslikav Hénon, Duffing, Ikeda in Chirikov, narisanih nad lastnimi parametri, šestih 3D-fraktalov z raymarchingom in krivulj, ki zapolnijo ravnino ali kocko, do atraktorjev delcev, rastlin in L-sistemov, organskih vzorcev, kot so domain warping, plazma in marmor, ter oblik, prelivov, besedila, umetnosti ASCII in lastnih slik ali videoposnetkov. Orodja so razdeljena na fraktale časa pobega, kaotične preslikave, krivulje in konstrukcije ter 3D-fraktale; učinki na barvo in ton, zameglitev in svetlobo, popačenja ter raster in retro.

Šestnajst začetnih predlog odpre dokončano kompozicijo, ki jo lahko razstavite parameter za parametrom; izbirate jih na karticah s predogledom, tudi s tipkovnico. Ime dokumenta nad sliko je hkrati ime datoteke pri shranjevanju in izvozu.

Od globoke povečave do tiska velikega formata

• Posebna Mandelbrotova plast uporablja teorijo motenj – referenčno orbito z dvojno natančnostjo na CPE in razlike z enojno natančnostjo na GPE – in seže daleč čez točko, kjer navaden senčilnik razpade v bloke. Julia, Burning Ship, Tricorn, Celtic, Spider in Phoenix tudi pri globoki povečavi ohranijo podrobnosti zaradi samodejne računske natančnosti.
• Vsaka ključna sličica je celotno stanje prizora, zato se lahko prelivajo tudi sličice s povsem različnimi plastmi. Kamera se interpolira po metodi Van Wijka in Nuija, ki povezuje povečavo in premik; na voljo sta čebulna lupina (onion skin) in predvajanje naprej in nazaj.
• Naložite glasbo: skladba se vnaprej razčleni v krivulje glasnosti, basov, srednjih in visokih tonov, udarcev ter svetlosti, vsak številski parameter pa nanje vežete s formulo – skupaj s časom, napredkom, ročno vtipkanim tempom in globino povečave. Ker analiza poteka pred predvajanjem, se izvoženi video s predogledom ujema sličico za sličico.
• Slike in videoposnetki so običajne plasti s transformacijo, mešanjem in maskami; posnetke obrežete z začetkom, dolžino in hitrostjo, ki je lahko tudi negativna, njihov zvok pa se zmeša v izvoženi zvočni zapis.
• Urejevalnik prelivov upošteva alfo, interpolira v prostoru Oklab in shranjuje v knjižnico v brskalniku; tudi slika lahko postane dvodimenzionalni preliv. Učinek osvetlitve sliko bere kot višinsko karto iz svetlosti ali prekrivnosti in ohrani barvne odtenke.
• Dokončano delo predstavite čez cel zaslon, brez orodij.
• Izvozite PNG s kanalom alfa, animirani PNG (APNG) brez izgub in v zanki, MP4 (H.264 z AAC) ali WebM (VP9 z Opus), če ju brskalnik zna kodirati, PDF v fizični velikosti in s 300 dpi, upodobljen v ploščicah brez šivov – tudi plakat A1 – ali shranite projekt kot JSON.

Praktičen potek dela

1. Izberite začetno predlogo ali začnite s prazno, prosojno stranjo.
2. Plasti dodajajte iz kazala s klikom na orodje ali tako, da ga povlečete na platno, nato jih v podoknu plasti razvrstite, združite v skupine ali maskirajte.
3. Izberite plast in v pregledovalniku nastavite parametre, paleto, transformacijo in masko; z vlečenjem po platnu premikate pogled, s kolescem povečujete.
4. Po želji na časovnici zajemite ključne sličice in predvajajte rezultat.
5. Nastavite format strani in izvozite PNG, video, animirani PNG ali PDF – ali shranite projekt kot JSON za poznejše nadaljevanje.

Komu ustreza

Oblikovalcem, generativnim umetnikom in razvijalcem, ki želijo fraktalne in proceduralne podobe brez nameščanja programske opreme in pisanja senčilnikov ter potrebujejo rezultat v uporabni velikosti – kot prosojen element za postavitev, animacijo v zanki ali tisk velikega formata. Poznavanje matematike fraktalov ni potrebno, saj se predloge začnejo z dokončano kompozicijo. Izkušnje z urejevalniki slik s plastmi pomagajo, ker plasti, načini mešanja in maske sledijo istim navadam.

Lokalna obdelava in zahteve

Vse poteka v brskalniku. Aplikacija ne vsebuje nobene omrežne kode – nobenih zahtev, telemetrije, analitike ali storitev tretjih oseb – zato slike, projekti in nastavitve ne zapustijo naprave, upodabljanje pa poteka na lokalni grafični kartici. Lokalna shramba brskalnika hrani delovno sejo (dokument, animacijo in pogled), barvno shemo, širine podoken, velikost sličic v kazalu, nastavitve izvoza in knjižnico prelivov; vse izbrišete z brisanjem podatkov spletnega mesta. Vdelani mediji ostanejo v shrambi brskalnika tudi med sejami, toda zasebno okno, izbrisana shramba ali poln disk povzročijo njihovo izgubo – projektna datoteka jih vedno vsebuje. Hkrati je odprt en dokument, samodejno shranjevanje pa si delijo vsi zavihki, zato si dva odprta zavihka medsebojno prepisujeta sejo. Stanje aplikacije se ne zapiše v URL; projekte delite kot datoteke JSON.

WebGPU je nujen, programske ali WebGL-nadomestne poti ni; izvoz videa poleg tega zahteva WebCodecs. Aplikacija se razvija in preizkuša v aktualnih različicah Chroma in Edga za namizne računalnike, uporabite pa lahko tudi kateri koli drug brskalnik z WebGPU. Urejevalnik je narejen za namizna okna: postavitve za telefon ali tablico ni, v ozkih oknih pa se podokna zložijo vstran. Brez povezave ne deluje, saj ga ni mogoče namestiti, ponovno nalaganje pa potrebuje omrežje. Video nima kanala alfa, zato prosojna območja zapolni ozadje strani; če mora prosojnost ostati, uporabite PNG ali APNG. Izvoz v PDF sliko splošči na belo podlago. Globoko povečavo omejuje dvojna natančnost referenčne orbite, fraktala Newton in Nova pa nimata osvetlitve. Vmesnik aplikacije je v nemščini in angleščini.

Urejevalnik je mogoče upravljati s tipkovnico: razveljavitev in uveljavitev, brisanje, podvajanje, kopiranje in lepljenje, združevanje, shranjevanje ter predvajanje imajo bližnjice, po časovnici se premikate s tipkovnico, v besedilnih poljih pa bližnjice ne posegajo vmes. Kontrolniki imajo oznake, svetla in temna tema sledita sistemu, kontrast besedila pa je izmerjen po WCAG AA. Znane ovire: upodobljeno delo je v elementu canvas in bralnikom zaslona ni dostopno, plast je v skupino zaenkrat mogoče postaviti le z vlečenjem, predvajanje animacij pa ne upošteva nastavitve za zmanjšano gibanje.